Gubčeva 21
tel.: 07 34 81 353
Poslovni čas enote: 6.00 - 16:00
Obogatitvena dejavnost: RAZISKUJEMO NARAVO V VSEH LETNIH ČASIH
V enoti Gubčeva sta 2 oddelka, v katerih se igrajo naši najmlajši otroci. Skozi celo šolsko leto bodo dejavnosti usmerjene k raziskovanju narave. Spoznavali bomo našo bližnjo okolico.
Št. oddelkov: 1 oddelek 1. starostnega obdobja
PIKAPOLONICE
vzgojiteljica Damjana Fajdiga ter pom. vzg. Mateja Pancar
Gubčeva 23
tel. 07 34 81 354
Poslovni čas enote: 6.00 - 16:00
Št. oddelkov: 1 oddelek 1. starostnega obdobja
DROBIŽKI
vzgojiteljica Erika Žalec ter pom. vzg. Mojca Kovačič
Sočasnost v enoti pokriva Valerija Sebanc.
Zima brez snega nam omogoča, da se lahko podajamo na daljše sprehode/pohode. Prehodili smo že pot do šolskega igrišča in nadaljevali po stopničasti poti med hišami do vrha hriba mimo Jurčkovega gozda ter se vrnili domov na Gubčevo.
Bili smo že v enoti Mavrica, kjer smo enkrat spoznavali senzorno ustvarjalnico, drugič se igrali v tako imenovanem brlogu, tretjič bili v telovadnici itn. Vadili smo hojo po stopnicah navzgor.
V tem obdobju smo veliko delali na samostojnosti. Ker smo imeli temo To sem jaz, smo spoznavali sebe in se igrali z dojenčki. Teden pred pustom pa smo namenili privajanju na pustne kostume in poslikave obraza.
Priprave na pustovanje so se v skupini Pikapolonic pričele že en teden prej. Zjutraj, pred zajtrkom, smo preizkušali barve za obraz ter se že spremenili v klovne, pikapolonice in druge zanimive maske. Odšli smo tudi do enote Mavrica, kjer smo pričakali Ptujske kurente. Čeprav so bili veliki in glasni, smo jih z zanimanjem opazovali in se nismo čisto nič bali. Ko pa je prišel pustni torek, pa otrok iz skupine Pikapolonic sploh ni bilo. V vrtec so namesto njih prišle lepe pustne maškare; mucke, miška, indijanček, kuža in zmajček. Tudi vzgojiteljic ni bilo, prišle so čebelica in srnica. Bil je res nasmejan dan, poln norčij in veselja.
Zaradi manjšega števila prisotnih otrok v vrtcu, smo bili v času zimskih počitnic združeni otroci skupine Pikapolonice in Drobižki. Skupaj smo pustovali, rajali, hodili na sprehode, spoznavali led, aktivno sodelovali v dramatizaciji Babica Zima ter uživali z Monikino mamico, ki nam je dopoldne popestrila z igranjem na kitaro.
V mesecu januarju smo se pri Pikapolonicah posvetili skrbi za naše telo. Svoje telo že dobro poznamo, saj že pokažemo poimenovane dele telesa. S pomočjo knjige Muca Copatarica smo se navadili, da copatke pospravljamo saj nas skrbi, da bi ostali bosi. Vemo tudi, kako se moramo obleči, da nas v teh zimskih dneh ne bo zeblo. In ko smo toplo oblečeni, gremo tudi na sprehod. Vrvice se brez težav držimo in tako smo že lahko odšli do bližnje enote Ostržek in se tam igrali na njihovem igrišču. Odpravili pa smo tudi že do enote Mavrica, si ogledali njihove igralnice in pozdravili otroke, ki se tam igrajo. Na ta dosežek smo zelo ponosni in zagotovo bomo sedaj večkrat prišli na obisk.
Ob slabem vremenu pa smo v igralnici ustvarjali, se igrali in raziskovali. Bili smo navdušeni nad igro in raziskovanjem z baterijskimi svetilkami.
Otroci v skupini Pikapolonice in Drobižki smo v mesecu decembru zares doživeli čarobni december. Vsak ponedeljek nas je obiskal en palček – Cipek ali Capek, ter nam povedal pravljico, katero smo z zanimanjem poslušali. Ogledali smo si senčno gledališče ter dramsko predstavo v izvedbi strok. delavk na zgodbo Cipek in Capek. Palčka sta nas spremljala cel december in zgajala vragolije. Tudi na srečanje s starši, kjer smo izdelovali čarobne lučke, sta prišla in z nami zaplesala v centru Trebnjega.
V tem mesecu je bilo veliko druženja in igre. Pikapolonice so obiskala Drobižke in skupaj so rajali in pekli vafle, ter jih tudi sami mazali s čokoladnim namazom. Na Gubčevo pa so prišli na obisk tudi starejši otroci iz Mavrice. Pikapolonice so se družile z Hobotnicami, Drobižki pa so odšli do enote Videk s Cicibančki.
Kot pa se za čarobni december spodobi, smo okraševali igralnico, praznično drevo in bili obdarjeni s strani dobrih mož. Miklavž nam je prinesel nekaj sladkega, Božiček pa nas je obdaril z novimi igračami.
Kako nebogljeni smo bili še v septembru, ko smo se morali navaditi slovesa od staršev, novega prostora za počitek, igranje in hranjenje, novih otrok in njihovih staršev, novih tet, ki so nas prijazno sprejemale in ljubkovale ter nas navajale na pravila, ki veljajo v oddelku in na samostojnost.
Počasi smo začeli spoznavati, da nas starši niso zapustili in se vedno vrnejo po nas, medtem pa, ko čakamo, se imamo v vrtcu z Mojco, Valerijo in Eriko super. Navadili smo se tudi na prihod hišnika Boštjana, ki nam pripelje hrano. Zdaj smo njegovega prihoda že tudi veseli. Tako nas večina sploh ne joka več, ko starši zjutraj odhajajo, SAMI znamo jesti z žlico in piti iz lončka, sezuti copate in jih pospraviti na določeno mesto, pospraviti stol za sabo, iti k počitku brez pripomočkov od doma, se držati za sprehajalno vrvico in ob njeni pomoči priti do enote Videk, kjer se lahko igramo na igrišču, znamo tudi držati prijatelja za roko in z njim hoditi po makadamu (celo v pelerini). Preizkušamo pa se tudi v vlogi dežurnega, ki pomaga deliti hrano in pribor.
V mesecu oktobru smo izvedli srečanje s starši ob kostanjevem pikniku na Vidkovem igrišču. Ob prijetno toplem in sončnem popoldnevu je čas čisto prehitro minil.
V mesecu oktobru in novembru smo se že super navadili na vrtec, saj zjutraj že vsi prav pogumno pridemo v skupino Pikapolonice, pomahamo očku ali mamici in se odhitimo veselo igrat. Prav vse nas že zanima in tako smo skupaj raziskovali gozdne plodove in naravni material, raziskovali smo, kaj lahko delamo z odpadlim drevesnim listjem, spoznavali in gnetli slano testo, telovadili ob vadbenih uricah v igralnici, igrali na male instrumente, plesali ob glasbi ter še in še zanimivih stvari. K nam so prišli na obisk tudi otroci s skupine Drobižki in skupaj smo si ogledali predstavo Medved išče pestunjo! v izvedbi strok. delavk.
V teh dveh mesecih pa smo postali že pravi korenjaki, saj smo prav vsi shodili in gremo lahko po ulici Gubčeve ceste na sprehod. Vadimo pa tudi sprehod z vrvico, da bomo lahko odšli tudi še kam dlje.
Otroci iz skupine Drobižki in Pikapolonice smo Teden otroka obeležili z različnimi dejavnostmi. Cel teden smo se med seboj družili in igrali. Ogledali smo si lutkovno predstavo Razbita buča, skupaj ob spremljavi harmonike in flavte smo zapeli in zaplesali na otroške pesmice, se igrali igro skrivalnice, se igrali z naravnim materialom in raziskovali kaj se skriva v izdolbeni buči in kumari. Imeli smo tudi pravo vadbeno uro, kjer smo telovadili z obroči in se plazili skozi tunel. Zadnji dan pa smo se navdušeno opazovali v ogledalu, ko so na naših obrazih nastale različne barvne pikice in risbice.
V mesecu septembru smo se v skupini Pikapolonice med seboj spoznavali, raziskovali in »crkljali«. Drug na drugega smo se že zelo dobro navadili in tudi v vrtec že pridemo brez joka. Ko pa je čas kosila, prav si sedimo in primemo za žlico; čeprav nekateri še potrebujemo pomoč se nič ne oziramo in si pomagamo kar z rokami. V času počitka pa že najdemo svoj ležalnik in takoj zaspimo. »Najhujše« je za nami, sedaj pa veselo naprej.
S septembrom je igrišče na Gubčevi spet oživelo. Prišli so novi otroci: skupina Pikapolonice in nova generacija Drobižkov. Za večino je to prvo bivanje v vrtcu in ločitev od staršev, zato so otroci še bolj jokavi, vendar so vsak dan boljši in zaupljivejši do vzgojiteljic.
Drobižki so malce starejši in večina že hodi, zato so se imeli možnost v tretjem tednu bivanja v vrtcu navajati tudi na hojo ob vrvici. In ob Evropskem dnevu mobilnosti, se je nekaj otrok pogumno prijelo za vrvico in se podalo na krajši sprehod po poti. Pridružile so se še pogumne in hodeče Pikapolonice. Ne hodeči pa so med tem pridno vadili hojo, da se bodo čim prej priključili sprehodu po okolici.
Drobižki smo svoje starše, sestre in brate ter vzgojiteljici popeljali v nam dragi Jurčkov gozd. Srečanje smo začeli s pohodom izpred našega vrtca, nato pa se zabavali na igralih, ki jih ponuja omenjen gozd ter ob okusnih picah zaključili naše prvo skupno šolsko leto.
V maju sta 2. rojstni dan praznovala Jan in Zoja N. Junija pa so praznovali tudi tisti, ki imajo rojstne dneve med poletnimi počitnicami: Nika, Luna, Ela, Zoja S. in Ella.
Drobižki spoznavajo in utrjujejo barve na svojih sprehodih po mestu, v igralnici, kot tudi v naravoslovni ustvarjalnici.
Drobižki na svojih raziskovalnih pohodih srečujejo različne drobne živali, ki pritegnejo njihovo pozornost. Nekatere prinesejo s seboj in jih pobližje opazujejo tudi v igralnici. Polž, stonoga, deževnik in črv so dobili začasen dom v igralnici, saj so za njih naredili vivarij. Mravlje in njihova jajčeca so otroci spoznavali preko opazovalnice za mravlje, spoznali pa so tudi žabji mrest.
Poleg znanja o živali pa so otroci dobivali prve izkušnjeo rastlinah, saj so si naredili mini vrt. Posejali in posadile so seme, nato zalivali ter opazovali in čakali, če se bo kaj prikazalo. In se je. Uuu!
Izakov oči je Drobižkom na zanimiv način predstavil svoj poklic. Otroci so z zanimanjem opazovali dvig/spust avta, odvijanje/privijanje vijakov ter menjavo obstoječe gume za drugo. Nato so si nadeli zaščitne rokavice in se preizkusili v kotaljenju gum samostojno ali v paru in celo med ovirami. Morda bo nekoč kakšen Drobižek res postal del ekipe ali konkurenca Vovkovim.
Pri Zvezdicah sta v aprilu praznovala Matija in Taj. Slavljencema smo pripravili rojstnodnevno zabavo v vrtcu. Zapeli smo jima Vse najboljše in pesmico po želji, jima voščili z majhno pozornostjo, se posladkali s sadno sladico in rajali ob predvajani glasbi. Prebrali smo tudi knjigi, ki sta ju slavljenca podarila skupini.
Ob Svetovnem dnevu zdravja so Drobižki povabili svoje babice in dedke na pohod. Vreme ni bilo naklonjeno pohodu, zato je srečanje potekalo v igralnici. Skupaj smo zaplesali, rajali ob zvokih harmonike in se igrali s padalom. Med tem nam je pridna babi Stanka pripravila in spekla okusne tanke palačinke. Ob čaju so nam izvrstno teknile.
Hvala, da ste nam popestrili turobno ponedeljkovo dopoldne.
Zadnji teden meseca marca smo Drobižki dopoldneve namenili poleg vsega še Mavričnem bralčku. Več tednov pred tem je imel vsak otrok doma pri sebi nahrbtnik s knjigo Radovedni raček. V nahrbtniku so bile priložene še igrače in zvezek, kamor so pridni starši zapisali odzive otroka na nahrbtnik z vsebino.
V vrtcu smo rajali na pesem Račke in Pet malih račk, spoznavali miselne operacije seštevanja/odštevanja, ob reki Temenici iskali živali iz knjige, si ogledali lutkovno predstavo o našem račku in si naredili ročno lutko račko. Ob Svetovnem dnevu knjige smo bili pri otrocih skupine Zvezdice, kjer nam je njihova Renata zaigrala igrico Piščanček Pik.
V mesecu februarju smo spoznavali sebe. Da smo se lažje igrali igre vlog, kjer smo postali starši in skrbeli za dojenčke, smo naši starosti primerno izvedeli tudi nekaj o tem, kako smo nastali. Nekaterim je v vrtcu prvič uspelo povedati svoje ime ali ime prijatelja.
Temo To sem jaz smo meseca marca nadgradili s temo Moja družina. Vsak Drobižek je imel svojo družinsko fotografijo ob kateri smo se pogosto pogovarjali. Sedaj vemo, koga vse še ima rad naš prijateljček, v kako veliko družini živi, spoznali smo, da imata ati/oči in mamica tudi ime,… Govorno najmočnejši znamo predstaviti svoje najdražje v celoti, povedati družinski priimek in tudi kraj bivanja. Vemo tudi ali stanujemo v bloku ali v hiši.
Za naše najdražje smo izdelali verižico, veliko rožo in, ko smo raziskovali zemljo - prst, smo mamicam čisto sami posadili pravo rožo.
Mesec marec je posvečen družinam, zato smo tudi pri Zvezdicah več pozornosti namenili temu. Otroci so od doma prinesli družinske slike in svoje dojenčke, za katere smo poskrbeli kot pravi starši. Konec meseca smo popestrili s praznovanjem rojstnega dne Tare in Oskarja.
Drobižkov na pustni torek ni bilo v vrtec, so pa namesto njih v vrtcu ta dan bivale ljubke živalice. Jih prepoznate?
»Trala, hopsa, pustne smo šeme….se je slišalo na Gubčevi pri Zvezdicah. Otroci in vzgojiteljice smo se za en dan preoblekli v zanimive pustne kostume. Skupaj smo zarajali, se fotografirali in se odpravili na pustno povorko po centru Trebnjega.
Raziskovali smo pravi sneg in se igrali z njim ali pa se igrali s papirjem, ki je dobil vlogo snega. Pogovarjali smo se o gozdnih živalih in jih iskali v gozdu. Živih žal nismo videli, smo pa našli kar nekaj njihovih slik. S pomočjo ušes pa smo se lahko sami spremenili v gozdno žival.
Pri »Zvezdicah« smo začetek novega leta popestrili z veliko zanimivimi dejavnostmi. Skupaj s skupino Drobižki smo si ogledali lutkovno predstavo Babica Zima in starši so nam pomagali pri ureditvi modnega kotička. V naravoslovnem kotičku smo raziskovali in se igrali z rižem, škatlami in tulci različnih velikosti, gibalne aktivnosti pa smo popestrili z elastiko, baloni in milnimi mehurčki.
Kakšen ponos in zadovoljstvo sta zasijala v malih Larisinih očeh tistega dne, ko je na rame nadela nahrbtnik z žabico bralne značke Mavrični bralček Drobižkov. Ponosno je odkorakala proti avtu, ga med vožnjo močno stiskala in ponavljala »moj, moj«. »Iz vrtca je, za en teden ga imaš na izposojo«, sem ji povedala. »Ja«, je zaključila.
V malih očeh je pisalo, da komaj čaka, da ga odpremo in preverimo vsebino. »Doma bomo pogledali«, sem rekla. »Da kaj ne izgubimo.« Pot do doma se je zelo vlekla in ko sva končno prispeli, je skoraj tekla v stanovanje. Takoj sva odprli nahrbtnik in pokukali vanj, nato pa pričeli z raziskovanjem. Z glasnim vzklikanjem je pospremila vsako od 3 žabic in 2 račk, še posebej glasnega pozdrava pa je bila deležna plišasta račka. »Jaaaaaaaa«, se je zaslišalo. Tudi knjiga z lutko ji je bila všeč, še posebej, ko se ji je ob branju pridružila tudi plišasta račka in pripovedovala zgodbo o račkovem spoznavanju živali, iskanju mamice in oglašanju. Z gumastimi račkami in žabicami iz nahrbtnika se je vsak večer kopala in ponavljala »ga-ga«. Zabavno je bilo.
Živali, ki nastopajo v knjigi, Larisa večinoma že pozna, saj se z njimi srečujemo na pogostih sprehodih. O njih se pogovarjamo, ponavljamo njihovo oglašanje in se zabavamo. Bralna značka Mavrični bralček Drobižkov je super, saj vsebuje veliko zabavnih pripomočkov, s katerimi otrok hitreje osvoji knjigo in tako še hitreje in bolje spozna živali, ki nastopajo v njej. Lahko, si predstavljate, s kakšnim zadovoljstvom je odnesla nahrbtnik v vrtec, da bo na voljo tudi drugim otrokom. »Ti že poznaš knjigo in živali v njej, na vrsti so še drugi otroci,« sem rekla. »Ja,« je zaključila.
Zadnji dan pri Drobižkih v letu 2018 smo si dopoldne popestrili najprej z lepotičenjem, nato z rajanjem in na koncu s čajanko. Pri voščilu za novo leto smo si obljubili, da bomo še naprej navihani, hkrati pa pridni, ko bo to potrebno.
Otroci skupine Zvezdice in Drobižki smo opazovali peko vafljev, nato pa smo si čisto sami namazali čokoladni namaz po pečenih vafljih. Samostojno mazanje z noži nam je dvignilo samozavest. Da smo čim prej dobili še en nenamazan vafelj, smo hitro pojedli namazanega. Vzgojiteljice so pohvalile naš apetit in željo po samostojnosti.
V prazničnem mesecu decembru smo imeli oddelki na Gubčevi popoldansko srečanje s starši. Najprej smo v matični igralnici praznično okrasili kozarčke, jim privezali ročaj, vstavili prižgano čajno svečko, nato pa se udeleženci srečanja obeh igralnic, skupaj podali v trebanjski park. Na sprehodu po mestu in čarobnem gozdu, ter pri rajanju, so nam delali družbo štirje navihani palčki.
Drobižki bi radi postali kar najhitreje veliki, zato se lotevamo iger, kjer smo kot odrasli. Zaigrali smo v dramatizaciji Pod medvedovim dežnikom, nato pa prinesli svoje medvedke, za katere smo poskrbeli kot mamice in očki, kuhali smo jim makarone, hranili po steklenički, jih vozili na sprehod ali jih uspavali s pesmico Medvedek ni bolan. Ranjene in bolne medvedke pa smo oskrbeli kot zdravniki.
Z različnimi gibalnimi dejavnostmi si urimo spretnosti in ravnotežje, se navajamo na samostojnost, hkrati pa se imamo lepo in vse bolj sodelujemo. Gibalno druženje smo izvedli tudi pri naših sosedih - otrocih skupine Zvezdice. In oboji smo bili zelo strpni.
Letošnja jesen nam je s svojo pestrostjo dala veliko možnosti za raziskovanje, tako žive kot nežive narave. Drobižki smo radi zunaj, kjer raziskujemo naravo. Del narave prinesemo tudi v igralnico, kjer naravo spoznavamo z vsemi čutili.
Larisini starši so podarili Drobižkom natikanko leseni vlak, starši Maje in Jake pa večjo količino penastih sestavljank. Zahvaljujemo se za podarjene miselne igrače.
Otroci iz skupine »Zvezdice« lahko po uvajalnem obdobju več časa namenimo raziskovanju in spoznavanju različnih materialov, predmetov in igrač. Spoznavamo različnost in podobnost med njimi, z njimi rokujemo, jih prenašamo in opazujemo.
Hura, uspelo nam je! Otroci iz skupine Zvezdice smo s pomočjo sprehajalne vrvice »Bibe« končno uspeli prehoditi celo pot do enote Videk. Za otroke, ki so pred kratkim shodili, je še tako kratka pot kar velik zalogaj. Med potjo se sicer večkratustavimo, da si ogledamo tovornjake, kužke, ki se sprehajajo ali da pomahamo mimoidočim. Pot pa je veliko lažja, ker vemo, da nas na Vidkovem igrišču čakajo igrala in druženje z ostalimi otroki.
Hoja po ravnih tleh ob sprehajalni vrvici nam gre že kar dobro, težave pa imamo še s hojo po neravnih tleh. Tudi stopiti na in sestopiti iz pločnika ni mačji kašelj, ko te vrvica vleče naprej, ti pa bi si rad ogledal vse mogoče dražljaje, ki prihajajo iz okolice.
Ne hodimo pa samo po mestu, ampak smo se odpravili tudi že raziskovat naše ustvarjalnice. Bili smo že v senzorni in naravoslovni sobi. V obeh smo se dobro počutili, zato bomo zagotovo še prišli, saj ponujata toooliko vsega.
Naslov obogatitvene dejavnosti na ravni enote Videk, kamor sodimo tudi otroci iz oddelkov na Gubčevi, je Gozdne dogodivščine.
Raziskovanju na to temo smo se priključili otrokom iz Vidka dan po našem kostanjevem pikniku. Medtem, ko se je pekel kostanj, ki je ostal do piknika, smo se priključili raziskovanju ponujenega materiala, ki so ga pripravile Vidkove vzgojiteljice, nato pa se skupaj lotili še toplega kostanja.
Gozd so nam naše vzgojiteljice približale tudi v igralnico. Naravoslovni kotiček ponuja veliko nestrukturiranega materiala. Ni čisto tako kot v pravem gozdu, je pa tudi zanimivo in z veseljem raziskujemo ponujeno. Z listjem smo se igrali tudi na Kekčevem igrišču.
Ker otroci iz skupine Zvezdice še ne zmorejo priti do gozda, je gozd prišel k njim v igralnico.
Otroci so lahko ves teden spoznavali in se igrali z naravnim materialom. V igralnici je dišalo po lesu, pisanih listkih, storžih, smrekovih vejicah in kostanju. Material so nalagali v vedra, zlagali v stolpe in jih uporabili kot inštrumente. Uspeli so jim tudi prvi likovni izdelkiz lepljenjem jesenskih listov.
Lepo četrtkovo popoldne so Drobižki preživeli s svojimi najdražjimi in vzgojiteljicama na Vidkovem igrišču ob igri, rajanju in pečenem kostanju. Hvala očku Gregorju, ker je pazil, da se je kostanj ravno prav zapekel.
Drobižki smo v omenjenem tednu raziskovali naraven material, si ogledali lutkovno predstavo Razbita buča in obiskali otroke enote Videk, ter se družili na njihovem igrišču. Naredili pa smo tudi naš prvi pohod do enote Mavrica. Na igralu vlak smo se naučili premagati strah plazenja skozi tunel, ter kako pravilno sestopiti iz njega.
Pri »Zvezdicah« smo Teden otroka obeležili z različnimi dejavnosti. Otroci so se igrali, raziskovali in rokovali z nestrukturiranim materialom, ki smo ga uporabili tudi za inštrumente. Poleg gibalnih uric v igralnici, smo se vsak dan odpravili na krajši sprehod v bližini. Kljub temu, da nekaj otrok še ne hodi samostojno, nam to ni predstavljalo ovir. Zadnji dan v tednu nam je vzg. Erika popestrila z lutkovno predstavo Razbita buča.
Letošnji Drobižki znamo že vsi hoditi, zato so nam naše vzgojiteljice le še pokazale, kako se moramo pridno in dobro držati sprehajalne vrvice, da se lahko odpravimo skupaj raziskovat po mestu. In, ker smo se vrvice lepo držali, smo lahko skupaj odšli na FIT pohod vse do prostora pred občino, kjer so v petek na zaprti ulici potekale različne dejavnosti ob svetovnem dnevu mobilnosti. Z zanimanjem smo opazovali ponujeno.
Živžav v vtrcu na Gubčevi je utihnil preko poletja, s septembrom in novim šolskim letom, pa je vrtec na tej lokaciji ponovno oživel. Otroci skupine Balončki in Drobižki so postali večji, zato so se preselili v druge enote. Namesto njih pa so igralnici napolnili otroci skupine Zvezdice in nova generacija Drobižkov.
Otroci so stari od 1-2 leti., zato je nekaj otrok med njimi še ne hodečih. Za večino je bivanje v vrtcu nekaj čisto novega in imajo prilagoditvene težave, vendar so otroci vsak dan boljši in ne jokajo več tako močno. Drobižki, ki so malo starejši, se odpravljajo že tudi raziskovat bližnjo okolico.
