Šola za starše

Srečanja potekajo v obliki kratkih predavanj, delavnic in pogovor. Trajajo približno dve uri in se odvijajo v poldanske času v prostorih vrtca.

K sodelovanju vabimo strokovnjake iz različnih ustanov, ki imajo veliko izkušenj pri svojem delu s predšolskimi otroki in družinami.

Vsa srečanja bodo potekala v zbornici Enoti Mavrica, Režunova ulica 8, 8210 Trebnje in bodo trajala okvirno 2 uri.

Udeležba je brezplačna.

1. Predavanje: KAKO SPODUJATI DOBRE ODNOSE MED SOREJENCI

Predavateljica mag. Darja Barborič Vesel

Datum izvedbe: 25.09.2019, s pričetkom ob 17. uri.

Predstavitev:

Otroci imajo do sorojencev, sester in bratov, mešane občutke. Občutijo pristno ljubezen do sorojencev samih in ljubosumje zaradi ljubezni, ki jo starši namenjajo sorojencem. Potreba vsakega otroka je, da bi bil prepoznan, uzrt kot poseben, edinstven, brezpogojno ljubljen. Prihod sester in bratov vsakič znova zamaje te občutke. (Da bi poskušali približno razumeti, kako se počutijo v svoji vlogi otroci, si lahko predstavljamo, kako bi se sami spopadali z ambivalentnimi občutki v neki poligamični situaciji …) 

Težave med sorojenci se sicer kažejo na relaciji med otroki, razumeti pa jih moramo v okviru odnosa, ki ga imamo z vsakim otrokom posebej. Ko je vsak otrok ”uzrt”, viden, pristno prepoznan in priznan, pride do izboljšanja odnosov med sorojenci. 

Pomembno je, da z otroki govorimo pristen, avtentičen jezik. Da izrazimo, kar res mislimo; če pa nam to, kar mislimo, ni všeč, si vzamimo čas za ponoven premislek. Otroci razumejo naša sporočila tudi ali predvsem ”med vrsticami”, občutijo naša čustva, še preden slišijo besede. Bolj razumejo proces, ki poteka, bolj ”melodijo” kot pa same besede, ki jih izrekamo. Še posebej pa to velja, kadar verbalno in neverbalno nista v skladu. Zato je nujno, da starši ne posegamo po vzgojnem obrazcu, metodi. Otroci potrebujejo starše, ki povedo, kar čutijo in mislijo, in za to tudi prevzemajo odgovornost.

Glede odnosov med sorojenci je še posebej pomembno, da se starši neprenehoma zavedamo potrebe otrok po varovanju svoje integritete. V odnosu do sorojencev gre za kompleksno situacijo občutkov tako do staršev kot do sorojencev. Težnja otrok, da sodelujejo s starši, je izredno močna, strah pred zmanjšanjem ali izgubo ljubezni staršev še kako realen in grozljiv. Zato so mnogi otroci pripravljeni sodelovati celo, kadar ceno za to plačujejo s svojo integriteto, kar jih globoko zaznamuje in rani. 

K dragocenosti odnosa med sorojenci sodi tudi vedenje, da znamo, zmoremo premagovati medsebojno nerazumevanje, različne želje, da zmoremo živeti skupaj. Zato je potrebno, da starši dobro ocenimo, kdaj otroci RES potrebujejo pomoč in PRI ČEM. Odnosi med sorojenci so njihovi, konflikti ravno tako. V procesu zorenja teh odnosov potrebujejo starševsko vodstvo. Potrebujejo starše, ki ščitijo, ko je to potrebno, ki spodbujajo, ko ni videti smisla, ki odstirajo nove razglede, ko je naokrog vse videti prazno. In ki se znajo umakniti, ko je čas za to.

PRIJAVI SE

2. Predavanje: KAKŠNA JE PRAVA, LJUBEČA VZGOJA, ZA DANAŠNJI ČAS?

Predavateljica: ga. Petra Paver Urek

Datum izvedbe: 22.10.2019, s pričetkom ob 17. uri.

Vsi si želimo, da bi otroci zrastli v srečne in zadovoljne, odgovorne, samozavestne, avtonomne, poštene in sočutne ljudi z integriteto – take, ki se znajo postaviti zase in za tisto, kar verjamejo, da je dobro in prav. 

In strinjamo se, da se to lahko doseže s “pravo” vzgojo. In kakšna je prava vzgoja za današnji čas? Večno vprašanje in večna dilema – tako staršev kot vzgojiteljev.

Predavateljica Petra Paver Urek bo govorila o čutni in ljubeči vzgoji do otroka, o zdravi navezanosti, Trmi, o Ne Kaznovanju in postavljanju mej na sočuten, senzibilen način ter spregovorila tudi o prepovedi čustvovanja – prekinjanju joka, trme otroka – klic na pomoč. Kaj mi otrok kaže? Ali čutim otroka, sem v stiku z njim? Na delavnici boste dobili konkretne odgovore kako odreagirati kadar se počutimo nemočni.

PRIJAVI SE

 

3. Predavanje: KAKO REČEŠ NE BREZ SLABE VESTI - o postavljanju mej

Predavateljica: mag. Marjeta Doupona

Datum izvedbe: 6.11.2018, s pričetkom ob 17. uri.

Odločilno za kakovost naših razmerij je, da se naučimo drugim reči ne, in enako pomembno je, da se sebi naučimo reči ja. Iz spoštovanja do sebe in do drugih moramo spoznati svoje meje in definirati same sebe ter to znati storiti, ne da bi prizadeli druge. Kako vse to storiti brez slabe vesti in zavedajoč se, da moramo biti otrokom dober zgled, da pa ne postanemo niti njihova žrtev niti žrtev drugih odraslih? 

Naklonjenost staršev, ljubezen, sprejemanje otroka, takega, kot je, so kvalitete odnosa, ki otroku sporočajo, da je kot človek brezpogojno ljubljen. Družina, ki otroka neguje, ga pestuje, se zanj zanima, ga sliši in vidi, zagotavlja otroku pogoje, v katerih lahko razvije temeljno zaupanje v svet in ljudi okrog sebe, saj je njegova integriteta spoštovana. Za starše je pomembno, da naklonjenosti ne zamenjajo s popustljivostjo, ljubezni ne s prijaznostjo in vljudnostjo, in sprejemanja otroka, takšnega kot je, ne s sprejemljivostjo vsega, kar otrok naredi, reče, želi. To vodi v nesamostojnega in čustveno občutljivega otroka, ki ni pripravljen na soočanje z vsakodnevnimi izzivi, frustracijami, nelagodji, in ga potemtakem dela ranljivega in nezmožnega polno odgovornega življenja v odraslosti. 

Zato, da otrok odraste v samostojnega odraslega z neokrnjeno integriteto, je enako pomembno, da je zadovoljena potreba po ljubezni, kot tudi potreba po strukturi, jasnih mejah, zahtevah ter ustreznih pričakovanjih. Le te lahko postavijo odrasli, ki se zmorejo sklicevati na avtoriteto lastnih vrednot in prepričanj in se ne zatekajo k zunanjim avtoritetam. Za starše je ključno vedenje, kako v avtentični maniri in z osebno govorico nagovoriti otroka v procesu postavljanja zahtev in omejitev. Obenem pa ohranjati zavedanje, da bo postavljanje strukture, zahtev in meja vodilo v zdrav razvoj samostojnega otroka in kasneje odraslega samo v primeru, da je upoštevana integriteta otroka. 

Če kot starši nenehno dopuščamo otroku (oz. komurkoli), da prestopa naše meje, nas starševstvo (oz. katerikoli odnos) izčrpava, otrok pa se počuti krivega za našo izčrpanost. Če pa v odnosu upoštevamo tudi svoje potrebe, meje in čustvene odzive, otroku nudimo tisto, kar je najpomembnejše, to pa je starševsko vodstvo. Naučimo ga bivati s soljudmi, izražati lastne meje in želje ter razvijati empatijo, samospoštovanje in socialne veščine. 

Kdaj in čému torej reči ne? Dejstvo je, da za izrekanje ne ni pravila. Najboljši ne in najbolj ljubeč ne je tisti ne, ki ga izrečemo, kadar z njim pritrjujemo svojim mejam, vrednotam in željam. Ni pomembno, čému rečemo ne in kako pogosto, temveč je pomembno, zakaj in kako to rečemo. Iz pravih razlogov in predvsem – brez slabe vesti!

PRIJAVI SE